28. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge 28. polke glejte 28. polk.
28. pehotni polk
Infanterie Regiment Nr. 28
Aktivno1698 - 1918
DržavaAvstrijsko cesarstvo Habsburška monarhija
Avstrijsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska Avstro-Ogrska
VejaVojna zastava Avstro-ogrske monarhije Avstro-ogrska skupna vojska
TipPehotna enota
VlogaPehotno bojevanje
VelikostPolk
Struktura poveljstva3. pehotna divizija
8. korpus
Garnizija/ŠtabInnsbruck[1]
BarveTravnato zelena
KonfliktiNapoleonove vojne[2]
Avstrijsko-pruska vojna[3]
Prva svetovna vojna
Poveljniki
Polkovnik polkaErnst von Laudon
Znani poveljnikiFerdinand Sedlaczek

28. pehotni polk (izvirno nemško Infanterie-Regiment Nr. 28; dobesedno slovensko: Pehotni polk št. 28) je bil pehotni polk avstro-ogrske skupne vojske.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

  • Böhmisches Infanterie Regiment »Viktor Emanuel III. König von Italien« Nr. 28/Bohemijski pehotni polk »Viktor Emanuel III. kralj Italije« št. 28
  • Infanterie Regiment Nr. 28 (1915 - 1918)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Polk je bil ustanovljen leta 1698.

Prva svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 95% Čehov in 5% drugih.[4] Naborni okraj polka je bil v Pragi, pri čemer so bile polkovne enote garnizirane sledeče: Praga (štab, I. bataljon), Schlanders (II. bataljon), Innsbruck (III. bataljon) in Male (IV. bataljon).

Med prvo svetovno vojno se je polkovni 10. pohodni bataljon bojeval tudi na soški fronti[5] in sicer med drugo soško ofenzivo. Bataljon je opral polkovno čast, saj sta v začetku aprila 1915 v Karpatih dva bataljona (ob zvokih polkovne garde) v celoti prestopila na rusko stran; posledično je bil celoten polk črtan iz seznama polkov, nakar pa so iz jedra 10. pohodnega bataljona ponovno ustanovili polk.[6] V avstrijskem protinapadu 4. junija 1917, med deseto soško ofenzivo, se je polk izkazal v bojih, pri čemer je izgubil 29 častnikov (8 padlih, 21 ranjenih) in 1170 vojakov (300 padlih in 870 ranjenih); to je predstavljalo skoraj dve tretjini moštva.[7]

V sklopu t. i. Conradovih reform leta 1918 (od junija naprej) je bilo znižano število polkovnih bataljonov na 3.[8]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

1918 (po reformi)[9]
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 4. bataljon

Poveljniki polka[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer
  2. Philip Haythornthwaite: Austrian Army of the Napoleonic Wars: Infantry (1986), str. 22-24.
  3. Darko Pavlović: The Austrian Army 1836-1866: Infantry (1999), str. 16-17.
  4. »Infanterie-Regimenter 1 - 102 as at July 1914«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  5. Isonzofront.com - Austro-Hungarian Regiments[mrtva povezava]
  6. Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 48.
  7. Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 153.
  8. »Austro-hungarian-army.co.uk - Austro-Hungarian Infantry 1914-1918«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2011. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  9. Peter Jung: The Austro-Hungarian Forces in World War I (2): 1916-18 (Osprey, 2003), str. 12.
  10. »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1859«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  11. »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1865«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  12. »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1879«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  13. »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1908«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]