253 Matilda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
253 Matilda
(253) mathilde.jpg
Posnetek asteroida Matilda (NASA)
Odkritje
Odkritelj: Johann Palisa
Datum odkritja: 12. november 1885 [1]
Druga imena: 1949 OL1, A915 TN
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira[2]
Epoha 30. januar 2005 (JD 2453400,5)
Odsončje: 501,334 Gm
3,35121 a.e.
Prisončje: 290,564 Gm
1,94230 a.e.
Velika polos: 395,949 Gm
2,64676 a.e.
Izsrednost: 0,266157
Obhodna doba: 1572,787 dni
(4,31 let)
Povp. tirna hitrost: 17,98 km/s[3]
Srednja anomalija: 111,960°
Naklon tira: 6,738°
Dolžina dvižnega vozla: 179,633°
Argument prisončja: 157,475°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 52,8[2] km
(66×48×46 km[4])
Masa: 1,033(±0,044)×1017[5] kg
Srednja gostota: 1,3[5] g/cm³
Ekvatorialna površinska težnost: 0,0025[6] m/s²
ubežna hitrost: 16,2[7] m/s
Vrtilna doba: 17,406±0,010[8] dni
(17 dnih 45 min)
Albedo: 0,0436[2]
Temperatura: ~174[9] K
Spektralni tip: Cb[2] (po SMASS)
Absolutni izsev: 10,20[2]

253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril Johann Palisa (1848 – 1925) 12. novembra 1885.[1]. Johann Palisa je odkril 122 asteroidov. Ime Matilda je predlagal Lebeuf. Imenuje pa se po Matildi, ženi francoskega astronoma Mauricea Leowija, namestnika predstojnika Observatorija v Parizu [10][11].

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Matilda obkroži Sonce v 4,31 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,266, nagnjena pa je za 6,738° proti ekliptiki. Okrog svoje osi pa se zavrti v 17,41 dneh. Pri vrtenju okoli svoje osi je torej zelo počasen asteroid.

Matilda je izredno temen asteroid. Izgleda kot, da ima enako sestavo kot meteoriti iz skupine ogljikovih hondritov CI1 in CM2, ki imajo na površini filosilikatne minerale [12]. Asteroid ima veliko kraterjev, med njimi so nekateri izredno veliki. Imenujejo se po področjih bogatih s premogom na Zemlji [13]. Največja kraterja sta Išikari (premer 29,3 km) in Karoo (premer 33,4 km). Oba sta velika kot je povprečen polmer samega asteroida [4]. Pri udarcu telesa v asteroid je bil velik del asteroida zdrobljen, kar kažejo tudi navpične stene kraterjev [14]. V kraterjih ne opazimo različno obarvanih področij, v notranjosti pa se prav tako ne vidijo različne plasti materiala. Zaradi tega se predvideva, da je notranjost homogena. Gostota, ki so jo določili iz poslanih podatkov, kaže, da je ta okoli 1,3 g/cm³. To je manj kot polovica gostote pri značilnih ogljikovih hondritih. Verjetno je asteroid gruča manjših kosov materiala, ki so združeni zaradi privlačnih sil ]].[5]. Podobno velja tudi za nekatere asteroide tipa C, ki so jih proučevali s pomočjo teleskopov na površini Zemlje in z uporabo adaptivne optike. Takšni primeri so 45 Evgenija, 90 Antiopa, 87 Silvija in 121 Hermiona. Ocenjujejo, da je do 50% notranjosti asteroida Matilda praznina. Kljub temu pa kaže okoli 20 km dolga strma stena, da ima asteroid tudi svojo trdnost oziroma da ima v notranjosti večjo trdno komponento [15]. Nizka gostota v notranjosti ne more prenešati udarcev trka in so zaradi tega na površini ostale nekatere značilne oblike tudi po trku [4].

Tirnica asteroida Matilda ima veliko izsrednost. Na svoji poti pride tudi do zunanjega dela astroidnega pasu. Leži pa med tirnicama Marsa in Jupitra. Ima tudi zelo dolgo vrtilno dobo, ki je med asteriodnimi med daljšimi (večina asteroidov se zavrti okoli svoje osi v 2 do 24 urah) [16]. Zaradi tega je sonda NEAR Shoemaker lahko posnela samo 60% površine. Niso našli lune, ki bi bila večja od 10 km [17].

Raziskovanje[uredi | uredi kodo]

Eden izmed kraterjev na asteroidu 253 Matilda. NASA.

Na osnovi raziskav s površine Zemlje so leta 1995 ugotovili, da spada asteroid Matilda med asteroide tipa C in da ima nenavadno dolgo vrtilno dobo [11].

Vesoljska sonda NEAR Shoemaker je na svoji poti proti asteroidu Erosu 27. junija 1997 letele tudi mimo asteroida Matilda na razdalji 1212 km s hitrostjo 9,93 km/s. Pri tem je posnela čez 500 slik površine Matilde [14]. Na osnovi podatkov, ki jih je sonda poslala na Zemljo, so lahko tudi precej natančno določili maso in velikost [5], čeprav je sonda lahko med potjo posnela samo eno poloblo asteroida [15]. To je bil tretji asteroid, ki je bil posnet z manjše oddaljenosti (pred njim 951 Gaspra in 243 Ida).

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Če ni drugače navedeno, so podatki pridobljeni na: Yeomans, Donald K. (29. avgust, 2003). "253 Mathilde". JPL Small-Body Database Browser. NASA. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  3. ^ Če je velika polos a, obhodna doba T in izsrednost e, potem se povprečna obhodna hitrost izračuna po obrazcu:
    \begin{align}
v_o & = \frac{2\pi a}{T}\left[1-\frac{e^2}{4}-\frac{3e^4}{64} - \dots \right] \\
    & = 18,31\ \mbox{km/s} \left[ 1 - 0,0177 - 0,00008 - \cdots \right] \\
    & \approx 17,98\ \mbox {km/s} \\
\end{align}\!\,
    Za obseg elipse glej: H. St̀eocker, J. Harris (1998). Handbook of Mathematics and Computational Science. Springer. str. p. 386. ISBN 0-387-94746-9. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 J. Veverka et al (1999). "NEAR Encounter with Asteroid 253 Mathilde: Overview". Icarus 140: 3–16. doi:10.1006/icar.1999.6120. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 D. K. Yeomans et al (1997). "Estimating the mass of asteroid 253 Mathilde from tracking data during the NEAR flyby". Science 278 (5346): 2106–9. doi:10.1126/science.278.5346.2106. PMID 0009405343. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  6. ^ Če je masa m, polmer r in je G gravitacijska konstanta nam Newtonov zakon gravitacije da povprečno težnost g:
    \begin{align}
g & = G \frac{m}{r^2} \\
  & = 6,67 \times 10^{-11} \mbox{m}^3/\mbox{kg s}^2 \cdot \frac{1,03 \times 10^{17}\ \mbox{kg}}{(5,28 \times 10^4\ \mbox{m})^2} \\
  & = 0,0025\ \mbox{m/s}^2 \\
\end{align}
  7. ^ Če je površinska težnost g in polmer r, se ubežna hitrost izračuna po obrazcu:
    \begin{align}
v_e & = \sqrt{2gr} \\
    & = \sqrt{2 \cdot 0,0025\ \mbox{m/s}^2 \cdot 52800\ \mbox{m}} \\
    & = 16,2\ \mbox{m/s} \\
\end{align}
  8. ^ Stefano Mottola et al (1995). "The slow rotation of 253 Mathilde". Planetary and Space Science 43 (12): 1609–1613. doi:10.1016/0032-0633(95)00127-1. Pridobljeno dne 02-04-2007. 
  9. ^ Če je albedo asteroida α, veliko polos a, Sončev izsev L_0, Stefan-Boltzmannova konstanta σ in asteroidova izsevnost (razmerje med izsevano energijo in energijo, ki bi jo izsevalo črno telo pri isti temperaturi) ε (~0,9) v infrardečem področju, se približna srednja temperature T izračuna po obrazcu:
    \begin{align}
T & = \left ( \frac{(1 - \alpha) L_0}{\epsilon \sigma 16 \pi a^2} \right )^{\frac{1}{4}} \\
  & = \left ( \frac{(1 - 0.0436) (3.827 \times 10^{26}\ \mbox{W})} {0,9 (5,670 \times 10^{-8}\ \mbox{W/m}^2\mbox{K}^4) 16 \cdot 3,142 (3,959 \times 10^{11}\ \mbox{m})^2} \right )^{\frac{1}{4}} \\
  & = 173,7\ \mbox{K}
\end{align}
    Glej knjigo: Torrence V. Johnson, Paul R. Weissman, Lucy-Ann A. McFadden (2007). Encyclopedia of the Solar System. Elsevier. str. p. 294. ISBN 0-12-088589-1. 
  10. ^ Moore, Sir Patrick (1999). The Wandering Astronomer. CRC Press. ISBN 0-7503-0693-9. 
  11. ^ 11,0 11,1 Savage, D.; Young, L.; Diller, G.; Toulouse, A. (februar 1996). "Near Earth Asteroid Rendezvous (NEAR) Press Kit". NASA. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  12. ^ Kelley, M. S.; Gaffey, M. J.; Reddy, V. (12. -16. marec 2007). "Near-IR Spectroscopy and Possible Meteorite Analogs for Asteroid (253)". 38th Lunar and Planetary Science Conference. League City, Teksas: Lunar & Planetary Institute. str. p. 2366. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  13. ^ Blue, Jennifer (29. avgust, 2007). "Categories for Naming Features on Planets and Satellites". USGS. Pridobljeno dne 2007-08-29. 
  14. ^ 14,0 14,1 Williams, David R. (18. december, 2001). "NEAR Flyby of Asteroid 253 Mathilde". NASA. Pridobljeno dne 10-08-2006. 
  15. ^ 15,0 15,1 Cheng, Andrew F. (2004). "Implications of the NEAR mission for internal structure of Mathilde and Eros". Advances in Space Research 33 (9): 1558–1563. doi:10.1016/S0273-1177(03)00452-6. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  16. ^ Lang, Kenneth R. (2003). "2. Asteroids and meteorites, Size, color and spin". NASA's Cosmos. NASA. Pridobljeno dne 29-08-2007. 
  17. ^ W. J. Merline et al (1998). "Search for Satellites of 253 Mathilde from Near-Earth Asteroid Rendezvous Flyby Data". Meteoritics & Planetary Science 33: A105. doi:10.1006%2Ficar.1999.6120. Pridobljeno dne 29-08-2007. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]