243 Ida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
243 Ida
243 ida.jpg
Posnetek asteroida Ida je naredila sonda Galileo. Drobna pika na desni strani je luna Daktil
Odkritje
Odkritelj: Johann Palisa
Datum odkritja: 29. september 1884 [1]
Druga imena: A910 CD; 1988 DB1
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
(družina Koronis)
Značilnosti tira[2]
Epoha 22. oktober 2004 (JD 2453300,5)
Odsončje: 447,843 Gm (2,994 a.e.)
Prisončje: 408,207 Gm (2,729 a.e.)
Velika polos: 428,025 Gm (2,861 a.e.)
Izsrednost: 0,046
Obhodna doba: 1767,724 dni (4,84 let)
Povp. tirna hitrost: 17,60 km/s
Srednja anomalija: 245,469°
Naklon tira: 1,138°
Dolžina dvižnega vozla: 324,218°
Argument prisončja: 108,754°
Sateliti: Daktil
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 53,6×24,0×15,2 km
Srednji polmer: 15,7 km
Masa: 4,2×1016 kg
Srednja gostota: 2,6 g/cm³[2]
Ekvatorialna površinska težnost: 0,0109 m/s²
ubežna hitrost: 0,0185 km/s
Vrtilna doba: 0,1931 dni (4 h 37 min)[2]
Albedo: 0,2383[2]
Površinska temp.:
   Kelvin
   Celzij
min mean max
~158 229
-45°
Spektralni tip: S[2]
Navidezni sij: 13,44 do 15,90
Absolutni izsev: 9,94[2]

243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu. Pripada asteroidni družini Koronis.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril astronom Johann Palisa (1848 – 1925) 29. septembra 1884.[1] Poimenovan je po nimfi Idi iz grške mitologije.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Pogled na asteroid Ida z druge strani
Zaporedni posnetki asteroida Ide

Asteroid Ida obkroži Sonce v 4,84 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,046, nagnjena pa je za 1,138° proti ekliptiki. Okrog svoje osi pa se zavrti v 4,62 urah. Čeprav so razsežnosti Ide 53,6×24.0×15,2 km, bi bil tem velikostim najbližji elipsoid z merami 60,0×25,2×18,6 km. Takšen elipsoid se od dejanskega telesa Ide razlikuje tudi do 8,4 km. Ida ima majhno luno, ki omogoča določiti tudi površinsko težnost, ki se verjetno giblje med 0,0031 in 0,0324 m/s². Vrtilna os je blizu krajše telesne osi. To pomeni, da na vrhu daljše osi deluje centripetalna sila velika 0,0042 m/s2. Na asteroid zaradi tega nenehno deluje precej velika mehanska napetost.

Naravni satelit[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Daktil (luna).

Asteroid Ida ima majhen naravni satelit (luno). Odkrili so ga na posnetku, ki ga je poslala na Zemljo sonda Galileo. Satelit je dobil začasno oznako S/1993 (243) 1, pozneje so ga preimenovali v (243) Ida I Daktil.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]