150 Nuva
| Odkritje |
| Odkritelj: |
J. C. Watson |
| Datum odkritja: |
18. oktober 1875 [1] |
| Kategorija pritlikavih planetov: |
asteroidni pas |
| Značilnosti tira[2] |
| Epoha 30. november 2008 (JD 2454800,5) |
| Odsončje: |
3,368 a.e. |
| Prisončje: |
2,599 a.e. |
| Velika polos: |
2,934a.e. |
| Izsrednost: |
0,129 |
| Obhodna doba: |
1882,506 dni (5,15 let) |
| Srednja anomalija: |
322,720° |
| Naklon tira: |
2,191° |
| Dolžina dvižnega vozla: |
206,332° |
| Argument prisončja: |
151,191° |
| Fizikalne značilnosti |
| Razsežnosti: |
151,13km |
| Vrtilna doba: |
8,140 h |
| Albedo: |
0,0395 geometrični |
| Spektralni tip: |
CX (C in X po Tholenu) [2]
Cb (po SMASS) [2] |
| Absolutni izsev: |
8,23 |
150 Nuva (mednarodno ime je 150 Nuwa) je velik in izredno temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti dveh tipov asteroidov (tipa C in tipa X) [2].
[uredi] Odkritje
Asteroid je odkril kanadsko-ameriški astronom James Craig Watson (1845 – 1904) 18. oktobra 1875 [1]. Poimenovan je po boginji Nuvi (kitajsko 女媧) v kitajski mitologiji.
[uredi] Lastnosti
Asteroid Nuva obkroži Sonce v 5,15 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,129, nagnjena pa je za 2,191° proti ekliptiki. Njegov premer je 151,13 km, okoli svoje osi pa se zavrti v 8,140 h [2]. Na površini ima preproste ogljikove spojine. Zaradi tega je tudi tako temna.
[uredi] Reference in opombe
[uredi] Zunanje povezave
