15. stoletje pr. n. št.

Petnajsto stoletje pr. n. št. obsega leta od 1500 pr. n. št. do vključno 1401 pr. n. št.

Vsebina

Kronologija 15. stoletja pr. n. št. zajema pregled najpomembnejših svetovnih dogodkov v tem stoletju.

Minojsko civilizacijo je okoli leta 1450 pr. n. št. uničil izbruh vulkana in potres na otoku Theri.
Po vulkanskem izbruhu na Therije je kretska civilizacija spet oživela in se še naprej širila v Grčijo.
Mitanni, kraljestvo arijskih Hurrijcev v severni Mezopotaniji, je okoli leta 1440 pr. n. št. osvojila Asirijo in postala Egiptu enakovredna vojaška sila.

Klinopis je postal docela sestavljen iz zlogov, črk je bilo manj in so bile poenostavljene, vendar je vsaka imela svojo glasovno vrednost. Ta razvoj je dosegel svoj višek v sirijski ugaritski pisavi, eni izmed prvih pisav z znaki za samoglasnike. Prvi zgledi v tem semitskem jeziku izvirajo iz okoli 1400 pr. n. št. in opisujejo knaansko mitologijo.

Minojska kultura doseže svoj vrhunec, njen vpliv se širi v Grčijo, zlasti v Mikene. Ljubezen Minojcev do prikazovanja narave v umetnosti ponazarjajo živahne freske v palačah, pa tudi v enkratnih delih, kot je poslikana rakev iz apnenca, nastala okoli leta 1450 pr. n. št., iz Hagie Triade na Kreti.

Bambusna kultura v jugovzhodni Aziji je razvila nenavadno glasbo, v kateri so se mešali zvoki pihal, kot so flavte, in tolkal v obliki bambusnih ksilofonov.

Egiptovska vodna ura iz obdobja okoli leta 1400 pr. n. št. je imela posode v obliki veder, iz katerih je voda odtekala skozi majhne luknje v dnu. Časovne enote pa so bile označene na notranji strani posod.
Matematika se je verjetno razvila iz linearnih meritev, ki so bile potrebne pri delitvi zemlje v Egiptu in Mezopotamiji. Meritve so opravljali v enotah, ki so temeljile na delih telesa; npr. egiptovski vatel je segal od komolca do konca prstov.

Velika ilustrirana enciklopedija, Zgodovina 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983.

Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.