129 Antigona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
129 Antigona
Odkritje
Odkritelj: Christian Heinrich Friedrich Peters
Datum odkritja: 5. februar 1873 [1]
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 31. december 2006 (JD 2454100,5)
Odsončje: 520,360 Gm (3,478 a.e.)
Prisončje: 337,731 Gm (2,258 a.e.)
Velika polos: 429,045 Gm (2,868 a.e.)
Izsrednost: 0,213
Obhodna doba: 1774,045 dni (4,86 let)
Povp. tirna hitrost: 17,39 km/s
Srednja anomalija: 110,610°
Naklon tira: 12,218°
Dolžina dvižnega vozla: 136,437°
Argument prisončja: 108,207°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 125,0 km
Masa: 2,0 · 1018 kg
Srednja gostota: ? g/cm³
Ekvatorialna površinska težnost: 0,0349 m/s²
ubežna hitrost: 0,0661 km/s
Vrtilna doba: 4,9572 h [2]
Albedo: 0,164 [2]
Temperatura: ~164 K
Spektralni tip: M (po Tholenu)
X (po SMASS)
Navidezni sij: 9,71 (najsvetlejši)
Absolutni izsev: 7,07

129 Antigona (mednarodno ime 129 Antigone, starogrško Ἀντιγόνη: Antigóne) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je 5. februarja 1973 odkril Christian Heinrich Friedrich Peters (1813 – 1890).[1]. Poimenovan je po Antigoni iz grške mitologije.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Antigona obkroži Sonce v 4,86 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,213, nagnjena pa je za 12,218° proti ekliptiki. Njegov premer je 125,0 km, okoli svoje osi se zavrti v urah [2].

Opazovanja z radarjem so pokazala, da je sestavljen v glavnem iz zlitine železa in niklja. Verjetno izvira iz jedra telesa, ki je podobno asteroidu 4 Vesta. Te vrste teles imajo razslojeno notranjost.

Naravni sateliti[uredi | uredi kodo]

V letu 1979 so na osnovi svetlobnih krivulj poročali o verjetnem naravnem satelitu [3]. Na osnovi modelov pa so ugotovili, da ima asteroid Antigona precej pravilno obliko.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]