1109

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1070.  1080.  1090.  - 1100. -  1110.  1120.  1130.
Leta: 1106 · 1107 · 1108 · 1109 · 1110 · 1111 · 1112
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1109 (MCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Poljsko-nemški konflikt[uredi | uredi kodo]

Bitka na Pasjem polju, grafika, 1597
  • Poljski vojvoda in ogrski zaveznik Boleslav III. napade Češko pod vodstvom vojvode Svjatopolka, ki zapusti vojsko rimsko-nemškega cesarja Henrika V., da bi se spopadel s Poljaki. Ker so Čehi predstavljali udarno jedro cesarske vojske, je to močna izguba za načrte cesarja Henrika V.↓
  • → Nemški cesar Henrik V. končno usliši leta 1106 odstavljenega poljskega sovladarja Zbigniewa in poljskemu vojvodi Boleslavu III. postavi nesprejmljive pogoje, zadostne za casus belli.
  • 10. avgust - Bitka pri Nakłu: poljski vojvoda Boleslav III. si s popolno zmago nad Pomorjani zavaruje hrbet.↓
    • Istočasno začne nemška cesarska vojska oblegati mesto Głogów.
  • 24. avgust:
    • Bitka pri Głogówu: ker Henrik V. za zaščito oblegovalnih naprav uporabi otroške talce, ki so mu jih med pogajanji bili predali meščani Głogówa, s tem razjari meščane, ki ga z uspešnimi gverilskimi napadi odvrnejo od obleganja mesta.
    • Bitka na Pasjem polju: cesarska vojska Henrika V. še istega dne med umikom iz mesta Głogów pade v zasedo, ki jo je pripravil poljski vojvoda Boleslav III.. Cesar Henrik V. se je primoran umakniti iz Poljske.
  • Po bitkah je bil v atentatu, ki so ga izvedli podporniki odstavljenega Borživoja, ubit češki vojvoda Svjatopolk. Ob podpori Henrika V. ga nasledi mlajši brat Vladislav.

Norveški križarski pohod in rekonkvista[uredi | uredi kodo]

  • Tekom pomladi in poletja Norvežani pod vodstvom kralja Sigurda sodelujejo v rekonkvisti: zavzamejo in zmasakrirajo mesto Sirto, oplenijo Lizbono in v kombinaciji "oplenijo-zmasakrirajo" mesto Al Qaşr.↓
  • → V drugi polovici leta Norvežani oplenijo Balearske otoke in se z bogatim plenom odpravijo naprej proti Sveti deželi. 1110
  • Poroka med kastiljsko princeso Urako in aragonskim kraljem Alfonzom I.. Kastiljski kralj Alfonz VI. poskuša doseči večjo povezanost med kraljevinama Kastilija in mnogo manjšim Aragonom. 1110
  • Almoravidski sultanat: almoravidski sultan Ali ibn Jusuf uvrsti dela islamskega teologa Al-Gazalija na črno listo krivoverskih del. Tega leta poteka javna obsodba njegovih del pred Veliko mošejo v Kordobi.
  • Tega leta hkrati sultan Ali ibn Jusuf neuspešno oblega Toledo.

Grofija Tripoli[uredi | uredi kodo]

  • Touluški grof Bertrand, sin Rajmonda IV., zahteva očetov dedni delež v Sveti deželi, ki pa je precej pičel in obsega nezavarovan, ozek sto kilometerski pas obale med Kneževino Antiohijo in Jeruzalemskim kraljestvom z neosvojenim Tripolijem na sredini. Po Rajmondovi smrti Tripoli že več let neuspešno oblega regent Vilijem-Jordan. ↓
  • → Bertrand sklene koalicijo z jeruzalemskim kraljem Baldvinom I. in edeškim grofom Baldvinom II. proti regentu Vilijemu-Jordanu, ki mu asistira antiohijski regent Tankred. Spor rešijo s kompromisom pol-pol in ↓
  • 12. julija → križarji s pomočjo Genoževanov osvojijo Tripolis.↓
  • Vilijem-Jordan zaradi okužbe rane, ki mu jo je zadala puščica, umre nekaj dni kasneje. Grofijo kot celoto prevzame Bertrand.
    • Edine neosvojene muslimanske obalne eksklave obdane s križarskimi državami so še mesta Sidon, Tir in Bejrut.

Ostalo v Evropi[uredi | uredi kodo]

Umre Anzelm Canterburyjski

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]