1. gorska divizija (Wehrmacht)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge 1. divizije glej 1. divizija.
1. gorska divizija
1. Gebirgsjäger Division
Dejavna: 9. april 1938 - 8. maj 1945
Država: Tretji rajh
Pripadnost: Wehrmacht
Veja: Kopenska vojska
Tip: Gorska lahka divizija
Vloga: Gorsko bojevanje
Visokogorsko bojevanje
Struktura poveljstva: Armadna skupina Vzhodna marka (zadnja)
Garnizija/Štab: Garmisch Partenkirchen
Konflikti: Druga svetovna vojna:
* Poljska kampanja 1939
* Zahodna kampanja 1940
* Balkanska kampanja 1941
* Vzhodna fronta
* Balkansko-italijanska fronta 1943-1945

1. gorska divizija (izvirno nemško 1. Gebirgsjäger Division; dobesedno 1. gorskolovska divizija) je bila prva gorska, lahka in lovska divizija v sestavi redne nemške kopenske vojske, ki je bila ustanovljena z reorganizacijo Gorske brigade, edine gorske enote Wehrmachta od leta 1935.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1. gorska divizija je bila ustanovljena 9. aprila 1938 v Garmisch Partenkirchnu iz izvirne Gorske brigade, ki je bila edina gorska enota v Wehrmachtu od ustanovitve 1. junija 1935. Divizija je nadaljevala tradicijo gorskih lovcev iz prve svetovne vojne.

26. avgusta 1939 je bila celotna divizija mobilizirana zaradi bližnje vojne.

Septembra 1939 je divizija sodelovala v poljski kampanji leta 1939 kot del armadne skupine Jug, ki je delovala v južni Poljski. Kampanjo je začela iz Slovaške, od koder je s svojo sestrsko divizijo (2. gorska divizija) prestopila mejo in prodrla v notranjost proti prelazu Dulka (Karpatsko gorovje), ki ga je zajela brez težav. Nato je prodrla proti dobro utrjenem mestu Lemberg (Lvov), ki je bil pomembni cilj XVIII. korpusa. Z zajetjem mesta so obkolili vse poljske oborožene sile v južni Poljski. Prodor proti mestu je vodila bojna skupina, sestavljena iz štirih lovskih čet, artilerije, protioklepne enote in pionirjev. Za bojno skupino je prodirala po edini cesti preostala divzija. Bojna skupina je 14. septembra prodrla do predmestja in takoj začela z vzpostavitvijo položajev okoli mesta, ki bodo služili za napad na mesto. Do 20. septembra je divizija utrjevala svoje položaje in zavračala vztrajne poljske protinapade. V teh bojih je divizija izgubila 243 padlih in 400 ranjenih vojakov. Divizija na koncu ni napadla samega mesta, saj je sovjetska invazija na Poljsko naredila ta cilj nepomemben in sam napad bi zahteval še več novih žrtve med Nemci. 21. septembra 1939 se je poljska mestna garnizija vdala s pogojem, da vdajo sprejme 1. gorska divizija kot priznanje dobrega medsebojnega bojevanja.

Potem je bila divizija premeščena na zahodno fronto, kjer se je pripravljala na zahodno kampanjo. V njej se je izkazala s prečkanjem rek Maas, Aisine in Loire. Po končani kampanji je bila premeščena na francosko obalo, saj je bila izbrana za sodelovanje v operaciji Morski lev, ki pa ni bila izpeljana, saj Luftwaffe ni premagala RAF; nato naj bi sodelovala tudi v invaziji na Gibraltar, a je bila tudi odpovedana.

Po vsem dodatnem urjenju je bila premeščena v Avstrijo, od koder je prodrla v Slovenijo med aprilsko vojno. 9. aprila 1941, dve leti po ustanovitvi divizije, je prekoračila jugoslovansko mejo in prodrla v notranjost.

Naslednja kampanja je bila operacija Barbarossa, nemški napad na ZSSR. Kot del XLIX.gorskega korpusa (armadna skupina Jug) je prodrla v Ukrajino in sodelovala pri obkolitvi sovjetskih sil pri Umanu in zavzetju Stalina. Divizija je nato zasedla položaje okoli Miusa do maja 1942, ko je bila premeščena v področje Donca, kje je bila podrejena XI. armadnemu korpusu. Poleti 1942 je divizija napredovala proti Kavkazu kot del poletne ofenzive; v času bojevanje je bila divizija razdeljena na dve skupini, pri čemer so združili enote 1. in 4. gorske divizije. Ena skupina je nato dosegla nov vrhunec v nemški vojaški zgodovini, ko se je borila na največji višini; v izredno težkih visokogorskih razmerah se je borila na 4.300 m visokem Elbrusu.

Nato je divizija sodelovala pri umiku nemških sil iz Kavkaza, dokler ni bila 1943 premeščena v Jugoslavijo. Tu je sodelovala v bitki na Sutjeski, nato pa je bila julija istega leta premeščena v Grčijo, kjer je po kapitulaciji Italije razoroževala italijanske vojaške enote na celini in otokih. Decembra je bila ponovno premeščena v Jugoslavijo, kjer je sodelovala v zimskih operacijah proti NOV in POJ. Marca 1944 je bila premeščena na Madžarsko, kjer je sodelovala v okupaciji le-te. Nato je bila ponovno poslana v Grčijo, julija pa spet naprej v Jugoslavijo, kjer je delovala v operacijah proti partizanom na področju jugozahodne Srbije in v Črni gori.

Zaradi krčenja vzhodne fronte in nemškega umika proti zahodu je bila divizija poslana v vzhodno Srbijo. Udeležena je bila v bitko za Beograd, kjer so jo enote Rdeče armade obkolile, a je uspela prebiti obroč s hudimi izgubami.

Potem je skupaj z enotami 2. tankovske armade sodelovala v zadnji veliki nemški ofenzivi ob Blatnem jezeru. Zaradi neprestanega sovjetskega pritiska se je umaknila v Avstrijo, kjer so jo 12. marca 1945 preimenovali v 1. ljudsko gorsko divizijo. Tu je nato sodelovala v uspešni obrambi vzhodne Avstrije, dokler se ni v začetku maja 1945 premaknila na zahod, kjer se je predala Kopenski vojski ZDA.

Vojni zločini[uredi | uredi kodo]

Prvi večji vojni zločin se je zgodil po kapitulaciji Italije septembra 1943 na grškem otoku Kefalonija. 14. septembra 1943 je poveljnik italijanskih oboroženih sil dobil ukaz, da napade nemške vojaška enota na otoku. Naslednji dan so se začeli spopadi. Nemci so takoj poslali na otok dele 1. gorske in 104. lovske divizije. 22. septembra so Nemci premagali Italijane, pri čemer so imeli 40 padlih, Italijani pa okoli 1300. Takoj po zajetju so ubili 4.900 italijanskih vojnih ujetnikov, toda ostalo je še 5.305. Poveljnik XXII. gorskega korpusa, general Hubert Lanz, je nato zaprosil armadno poveljstvo za navodila za nadaljnje ravnanje. Dobil je odgovor iz glavnega nemškega poveljstva, da naj postreli vse ujetnike. Lanz je še enkrat zaprosil za navodila, saj je hotel rešiti življenja številnih ujetnikov. Njegova druga prošnja je prišla neposredno do Hitlerja, ki je ukazal, da naj postrelijo vse častnike, nečastnike pa naj odženejo v ujetniška taborišča. Prav tako je ukazal, da naj ne postrelijo fašistov, Južnih Tirolcev, sanitetnih častnikov in vojaških kuratov. 23. septembra so tako ustrelili 265 preostalih častnikov.

24. septembra so se deli divizije izkcali tudi na bližnji otok Krf, kjer je bilo okoli 8.000 Italijanov. Naslednjega dne so zajeli poveljnika garnizije, ki je ukazal predajo. Takoj zatem so od 280 prisotnih ujetih častnikov ustrelili 28, vse ostale pa 26. septembra na ukaz Lanza (ponovno so iz streljanj izključili priviligirane častnike). Trupla pobitih častnikov so naložili na ladjo in jih obtežene potopili na več mestih okoli otoka.

Mesec dni pozneje, 16. avgusta, so v severnogrški vasici Kommeno pobili 317 vaščanov (172 žensk in 145 moških). Dan prej je nemški častnik opazil grške partizane v vasi in ukazal povračilne ukrepe. Sprva so naselje artilerijsko obstreljevali, nakar so v vas poslali še gorske lovce, ki so pobili vaščane, oplenili njihove hiše in jih na koncu zažgali.

Oktobra 1943 so grški partizani ubili nemškega častnika blizu vasi Klisaru, zato so v povračilo uničili 18 vasi in pobili vse prebivalce.

Divizija je, skupaj z Geheime Feldpolizei, sodelovala pri transportiranju grških Judov v koncentracijska taborišča.

Prav tako je storila vojne zločine v Lyngiadesu (80 pobitih), Skinesu (148 pobitih) in Camerinu (98 pobitih).

Vojna služba[uredi | uredi kodo]

Datum Delovanje Korpus Armada Armadna skupina Področje
september 1939 prihod / / Armadna skupina Jug Južna Poljska (Lvov)
oktober 1939 rezerva / 4. armada Armadna skupina B Eifel
december 1939 rezerva / 12. armada Armadna skupina A Eifel
januar - maj 1940 rezerva / 12. armada Armadna skupina A Eifel, Maas
junij 1940 bojno delovanje XXXXIV. korpus 6. armada Armadna skupina B Aisne, Loire
julij 1940 bojno delovanje XVIII. korpus 12. armada Armadna skupina C Švicarska meja
avgust - december 1940 bojno delovanje VII. korpus 16. armada Armadna skupina A Arras (Seelöwe)
januar - marec 1941 bojno delovanje XXXXIX. korpus 1. armada Armadna skupina D Besancon
april 1941 bojno delovanje XXXXIX. korpus 2. armada / Kranjska, Slovenija
maj 1941 bojno delovanje XXXXIX. korpus 17. armada Armadna skupina A Slovaška
junij - september 1941 bojno delovanje XXXXIX. korpus 17. armada Armadna skupina Jug Lvov, Uman
oktober 1941 bojno delovanje XXXXIX. korpus 11. armada Armadna skupina Jug Stalino
november 1941 - februar 1942 bojno delovanje XXXXIX. korpus 1. tankovska armada Armadna skupina Jug Mius
marec - maj 1942 bojno delovanje III. korpus Armada Kleist Armadna skupina Jug Mius
junij 1942 bojno delovanje XI. korpus 1. tankovska armada Armadna skupina Jug Čarkov, Donec
julij 1943 rezerva / 1. tankovska armada Armadna skupina Jug Donec
avgust - december 1942 bojno delovanje XXXXIX. korpus 17. armada Armadna skupina A Kavkaz
januar - marec 1943 bojno delovanje XXXXIX. korpus 17. armada Armadna skupina A Kavkaz, Kuban
april 1943 popolnitev / / Armadna skupina E Srbija
maj - junij 1943 bojno delovanje Befehlshaber Serbien / Armadna skupina E Črna gora
julija - avgust 1943 bojno delovanje Befehlshaber Saloniki/Aegäis / Armadna skupina E Grčija, Epir
september 1943 bojno delovanje XXVI. ital. korpus 11. ital. armada Armadna skupina E Epir, Krf
oktober - november 1943 bojno delovanje XXII. korpus Armada E Armadna skupina F Krf
december 1943 bojno delovanje V. SS-korpus 2. tankovska armada Armadna skupina F Bosna
januar - marec 1944 bojno delovanje V. SS-korpus 2. tankovska armada Armadna skupina F Hrvaška
april 1944 rezerva / / OKH/OKW Madžarska
maj - avgust 1944 rezerva / / OKH/OKW Transilvanija, Grčija, Črna gora
september 1944 / Korpus Schneckenburger Befehlshaber Südost Armadna skupina F Niš, Srbija
oktober 1944 / Korpus Müller Befehlshaber Südost Armadna skupina F Beograd
november - december 1944 / LXVIII. korpus 2. tankovska armada Armadna skupina F Madžarska
januar - marec 1945 / XXII. korpus 2. tankovska armada Armadna skupina Jug Blatno jezero, Madžarska
april 1945 / III. korpus 6. armada Armadna skupina Jug Alpe
maj 1945 / IV. SS-korpus 6. armada Armadna skupina Vzhodna marka Alpe

Sestava[uredi | uredi kodo]

September 1939
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 4. bataljon
April 1941
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 54. poljski nadomestni bataljon
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 4. bataljon
November 1943
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 4. bataljon

Pripadniki[uredi | uredi kodo]

Divizijski poveljniki
Seznam poveljnikov divizije
Št. Čin Ime Trajanje mandata
1. General gorskih enot Ludwig Kübler   (1. september 1939   25. oktober 1940)
2. General gorskih enot Hubert Lanz   (25. oktober 1940   1. januar 1942)
3. General artilerije Robert Martinek   (1. januar 1942   1. december 1942)
4. Generalporočnik Walter Stettner Ritter von Grabenhofen   (1. december 1942   10. oktober 1944)
5. Generalporočnik Josef Kübler   (10. oktober 1944   10. marec 1945)
6. Generalporočnik August Wittmann   (10. marec 1945   8. maj 1945)
Prejemniki viteškega križa železnega križa
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi
Št. Čin Ime Datum podelitve Kateri po vrsti
1. Stotnik Harald von Hirschfeld 23. december 1942 164
2. Generalporočnik Hubert Lanz 23. december 1942 160
3. Major Wilhelm Spindler 31. januar 1945 718


Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Št. Čin Ime Datum podelitve
1. St.Gfr. Georg Audenrieth 10. februar 1945
2. Višji lovec Johann Bauer 27. junij 1942
3. Nadporočnik Hans Daumiller 29. september 1940
4. Gefreiter Franz Doff 20. julij 1942
5. Podpolkovnik Karl Eisgruber 1. junij 1945
6. Major Alois Eisl 9. december 1944
7. Major Josef Fleischmann 31. marec 1942
8. Stotnik Siegward Göller 9. maj 1945
9. Major Heinz Groth 9. maj 1945
10. Obergefreiter Peter Grübl 20. december 1941
11. Oberfeldwebel Josef Häfele 18. november 1941
12. Oberfeldwebel Friedrich Hengstler 12. september 1941
13. Nadporočnik Harald von Hirschfeld 15. november 1941
14. Stotnik Walter Hölz 26. december 1944
15. Stotnik Albert Kaiser 21. avgust 1941
16. Stotnik Walter Kopp 6. november 1942
17. Polkovnik Hermann Kreß 20. december 1941
18. Generalmajor Ludwig Kübler 27. oktober 1939
19. Podpolkovnik Rudolf Lang 23. avgust 1941
20. Major dr. Erich Lawall 5. november 1942
21. Poročnik Anton Mosandl 28. november 1940
22. Nadporočnik Hermann Mugler 5. julij 1941
23. Major Klaus Müller 3. april 1942
24. Polkovnik Egbert Picker 18. november 1941
25. Poročnik Michael Pössinger 19. julij 1940
26. Nadporočnik Karl Rall 30. januar 1943
27. Stotnik Josef Salminger 31. avgust 1941
28. Major Adolf Seitz 5. avgust 1940
29. Poročnik Wilhelm Spindler 21. december 1940
30. Stotnik Matthias Starl 1. junij 1945
31. Polkovnik Walter Ritter Stettner von Grabenhofen 23. april 1943
32. Poročnik Heinrich Villinger 1. februar 1945
33. Stotnik Helmut Vögtle 1. junij 1945
Seznam nosilcev nemškega križa v srebru
Št. Čin Ime Datum podelitve
1. Nadporočnik (d.R.) dr. Hans Hofmann 18. januar 1943
Prejemniki častnega znaka kopenske vojske
Seznam nosilcev častnega znaka kopenske vojske
Št. Čin Ime Datum podelitve
1. Georg Berchtold Oberfeldwebel 5. marec 1945
2. Siegfried Dodel Iberleutnant 28. julij 1941
3. Karl Eck Hauptmann 25. februar 1945
4. Karl Eisgruber Major 17. julij 1943
5. Lorenz Faltermaier Feldwebel 7. januar 1945
6. Raymund Feser Oberleutnant 28. marec 1942
7. Josef Fleischmann Major 8. januar 1942
8. Sigwart Göller Oberleutnant 15. november 1943
9. Franz Gramm Hauptmann 15. december 1944
10. Josef Häfele Oberfeldwebel 9. september 1941
11. Friedrich Haug Leutnant 18. april 1942
12. Rudi Heller Oberleutnant 7. januar 1945
13. Heinz Hengelbaupt Hauptmann 15. februar 1945
14. Erich Lawall Hauptmann 8. januar 1942
15. Herbert Leupold Oberleutnant 7. junij 1943
16. Robert Maltry Leutnant 25. februar 1945
17. Christian Merz Oberfeldwebel 25. februar 1945
18. Anton Mosandl Oberleutnant 26. januar 1943
19. Johann Neuhauser Oberleutnant 26. februar 1943
20. Philipp Ruiss Feldwebel 7. januar 1945
21. Anton Deber Feldwebel 7. januar 1945
22. Wilhelm Spindler Oberleutnant 15. julij 1942
23. Mathias Starl Hauptmann 25. marec 1945
24. Wilhelm Weber Leutnant 26. januar 1943
Prejemniki zlatega znaka za bližinski boj
Seznam nosilcev zlatega znaka za bližinski boj
Št. Čin Ime Datum podelitve
1. Višji lovec Peter Bernbacher 14. januar 1945
2. Feldwebel Sebastian Brey 14. januar 1945
3. Oberfeldwebel Anton Seber 1. april 1945
4. Višji lovec Gebhard Keller 8. maj 1945

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

- v nemščini:


Gorske divizije Wehrmachta

1. gorska divizija | 2. gorska divizija | 3. gorska divizija | 4. gorska divizija | 5. gorska divizija | 6. gorska divizija | 7. gorska divizija | 8. gorska divizija | 9. gorska divizija (Sever) | 9. gorska divizija (Vzhod) | 157. gorska divizija | 188. rezervna gorska divizija | 188. gorska divizija | Gorska divizija »Steiermark«
Seznam gorskih divizij - Gorske enote - Gorski lovci