1,2-dikloroetan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
1,2-Dikloretan
1,2-dichloroethane.svg
1,2-Dikloretan
Druga imena 1,2-Dikloroetan
Etilen diklorid (EDC)
Etan diklorid
Freon 150
Identifikatorji
Številka CAS 107-06-2
EINECS število 203-458-1
RTECS število KI0525000
SMILES
Lastnosti
Molekulska formula C2H4Cl2
Molekulska masa 98,97
Gostota 1,25 g/cm3
Tališče

-36 °C

Vrelišče

84 °C

Topnost (voda) 8 g/L
Viskoznost 0,84 mPa·s pri 20 °C
Struktura
Dipolni moment 1,80 D
Nevarnosti
Glavne nevarnosti toksičen, vnetljiv, koroziven
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
3
2
COR
S-stavki S7, S29, S33, S16
R/S-stavki R10, R11, R12, R20
Plamenišče 13 °C
Temperatura
samovžiga
440 °C
LD50 670 mg/kg (podgana)
Sorodne snovi
Sorodno haloalkani metil klorid, metilen klorid, 1,1,1-trikloroetan
Sorodne snovi etilen, klor, vinilklorid, polivinil klorid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

1,2-Dikloretan oz. 1,2-Dikloroetan je brezbarvna, oljnata in zelo hlapna tekočina s sladkim okusom in sladkastim vonjem, ki spominja na kloroform.

Je umetna spojina, ki jo najpogosteje pridobivajo z reakcijo etena in klora, ki jo katalizira železov(III) klorid. Letno v Evropi, ZDA in na Japonskem proizvedejo skoraj 20 milijonov ton te snovi,[1] 80 % česar se uporabi v proizvodnji vinilklorida, prekurzorja polivinilklorida (PVC). Uporaben je tudi v sintezi drugih organskih spojin, npr. etilendiamina, in kot topilo.

Nevarnosti[uredi | uredi kodo]

Snov je toksična (posebej ob vdihavanju zaradi lahke hlapnosti), korozivna in lahko vnetljiva,[2] verjetno tudi kancerogena. Hlapi v visokih koncentracijah delujejo narkotično. Tekočina in hlapi dražijo oči in kožo, ob kronični izpostavljenosti povzročajo dermatitis.

Toksičnost:

  • LD50(oralno,podgana): 670 mg/kg
  • LDL0 (oralno,človek): 286 mg/kg
  • LC50 (inhal.,podgana): 1000 ppm/7h

1,2-Dikloretan je mikrobno slabo razgradljiv, njegova razpolovna doba v anoksičnih vodnih telesih je 50 let. Zaradi dobre topnosti in množične proizvodnje je v industrijskih okoljih pomembno onesnažilo (predvsem v podtalnici), katerega čiščenje je izredno zahtevno.[3]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Field, J.A. & Sierra-Alvarez, R. (2004). "Biodegradability of chlorinated solvents and related chlorinated aliphatic compounds". Rev. Environ. Sci. Biotechnol 3: 185–254. doi:10.1007/s11157-004-4733-8. 
  2. ^ (19.5.2008) »1,2-Dichoroethane MSDS« (varnostni list). Mallinckrodt Chemicals. Pridobljeno 4.8.2010.
  3. ^ De Wildeman, S. & Verstraete, W. (2003). "The quest for microbial reductive dechlorination of C2 to C4 chloroalkanes is warranted". Appl. Microbiol. Biotechnol. 61 (2): 94–102. doi:10.1007/s00253-002-1174-6. PMID 12655450.