Župnija Črešnjice
| Župnija Črešnjice | |
|---|---|
 | |
| Sedež | Črešnjice |
| Ustanovitev | 1784 [1] |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Uprava | |
| Dekanija | Celje - Nova Cerkev |
| Škofija | Škofija Celje |
| Metropolija | Metropolija Maribor |
| Vodstvo | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Župnik | dr. Vinko Kraljič |
| Splet | |
| Uradna stran | župnija Črešnjice |
Župnija Črešnjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev škofije Celje.
Sakralni objekti[uredi | uredi kodo]
| slika | cerkev | kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. | 
|
Cerkev Naše ljube gospe rožnovenske župnijska cerkev |
Črešnjice |
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Vikariat v Črešnjicah, podrejen župniji v Konjicah, se omenja že leta 1402.[1] Župnija Slovenske Konjice s Črešnjicami je bila predana v upravo Žičke kartuzije, med leti 1704-1737. Po razpustitvi Žičke kartuzije (1782) je bila ustanovljena leta 1784 [1] samostojna župnija Črešnjice, ki so jo leta 1789 izločili iz konjiške dekanije in jo dodelili dekaniji Nova Cerkev.
Paolo Santonino[uredi | uredi kodo]
O svojem obisku v Črešnjicah (Chersteten), ko se je 30. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo oglejskega patriarha, je Paolo Santonino v svoj popotni dnevnik (COBISS) zapisal, da je škof Pietro Carli nad cerkvijo Blažene device in pokopališčem opravil spravni obred ter vnovič posvetil od Turkov onečaščena oltarja blažene Marije in svete Katarine. Po obredu so imeli v župnišču kosilo, za katerega so jim hrano prinesli s Konjiškega gradu. Santonino je skrbno zapisal tudi jedi, s katerimi jim je bilo postreženo. Potovanje je škof s svojim spremstvom nadaljeval v Žičko kartuzijo.[2]
Novejši zgodovinski dogodki, povezani z župnijo[uredi | uredi kodo]
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, je bila župnija del celjskega naddekanata škofije Maribor, v okviru dekanije Nova Cerkev.
Do reorganizacije nadekanatov in dekanij Škofije Celje dne 1. septembra 2021,[3] je bila župnija sestavni del Dekanije Nova Cerkev.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Vidmar Luka (2006). Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Celje, Dekanija Nova Cerkev. Celjska Mohorjeva družba. str. 24. COBISS 230465536.
- ↑ Paolo Santonino Prev. Primož Simoniti (1991). Popotni dnevniki 1485-1487. Mohorjeva družba Celovec. str. 85.
- ↑ »Škofija Celje - dekanije«. Pridobljeno 10. marca 2023.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Stegenšek Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146-1996), Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. (COBISS)
- Santonino, Paolo Popotni dnevniki 1485 - 1487. Prev. Primož Simoniti, Mohorjeva družba Celovec, Ljubljana, 1991. (COBISS) ISBN 3-85013-238-2
- Medved Drago, Vojnik: Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev, Fit Media d.o.o., Celje, 2011. (COBISS) ISBN 978-961-6283-46-5
- Vidmar Luka, Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Celje, Dekanija Nova Cerkev, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2006.(COBISS)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Cerkev Marije rožnovenske, Črešnjice
- seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji
- Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)
- Črešnjice, Vojnik
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |