Živosrebrov fulminat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Živosrebrov fulminat
Mercury fulminate.svg
Mercury-fulminate-3D-balls.png
Mercury-fulminate-xtal-3D-vdW.png
Mercuryfulminate puryfied.jpg
Identifikatorji
Številka CAS 628-86-4
PubChem 12359
Lastnosti
Molekulska formula Hg(CNO)2
Molekulska masa 284,624 g/mol
Videz Siva kristalinična snov
Gostota 4,43 g/cm3
Topnost (voda) rahlo topen
Topnost topen v etanolu, amonijaku
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje visoka
Očutljivost na trenje visoka
Hitrost eksplozije 4250 m/s
Nevarnosti
Temperatura
samovžiga
180°C
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Živosrebrov(II) fulminat Hg(CNO)2 je primarni eksploziv, ki je zelo občutljiv na trenje in udarec. Uporablja se predvsem v netilkah in detonatorjih kot sprožilo za sekundarne eksplozive. Izomer živosrebrovega(II) fulminata je živosrebrov(II) cianat, ki je tudi občutljiv na pritisk in eksploziven.[1]

Živosrebrov fulminat se je začel uporabljati v 1830. letih v majhnih bakrenih netilkah za črni smodnik v enostrelnih puškah sprednjačah in je kmalu v celoti nadomestil kremen. V drugi polovici 19. in v večini 20. stoletja se je poleg kalijevega klorata uporabljal v netilkah nabojev za pištole in puške. Živosrebrov fulminat ima veliko prednost pred kalijevim kloratom, ker ni koroziven, vendar s staranjem njegov učinek oslabi. Sodobne netilke so napolnjene z bolj učinkovitimi primarnimi eksplozivi, ki niso korozivni, so manj toksični in bolj obstojni na staranje. Mednje spadajo svinčev azid, svinčev trinitroresorcinat in derivati tetrazena. Nobena od teh spojin ne vsebuje živega srebra, katerega dobava je v vojnem času lahko problematična.

Priprava[uredi | uredi kodo]

Živosrebrov fulminat se pripravlja z raztapljanjem živega srebra v dušikovi(V) kislini in dodajanjem etanola v nastalo raztopino. Prvi ga je pripravil Edward Charles Howard leta 1800.[2] Kristalna struktura fulminata je bila določena šele teta 2007.[3]

Na podoben način se lahko pripravi tudi srebrov fulminat AgCNO, ki je še bolj nestabilen od živosrebrovega fulminata in eksplodira celo v vodi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ LookChem [1]
  2. ^ Edward Howard (1800). "On a New Fulminating Mercury". Philosophical Transactions of the Royal Society of London 90 (1): 204–238. doi:10.1098/rstl.1800.0012. 
  3. ^ W. Beck, J. Evers, M. Göbel, G. Oehlinger and T. M. Klapötke (2007). "The Crystal and Molecular Structure of Mercury Fulminate (Knallquecksilber)". Zeitschrift für anorganische und allgemeine Chemie 633 (9): 1417–1422. doi:10.1002/zaac.200700176.