Živalska farma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Živalska farma  
Avtor George Orwell
Naslov izvirnika Animal Farm
Država Združeno kraljestvo
Jezik angleščina
Založnik Secker and Warburg
Datum izida 17. avgust 1945
Žanr satira
Klasifikacija
ISBN 0-452-28424-4

Živalska farma (v izvirniku angleško Animal Farm) je politična satira britanskega pisatelja Georga Orwella, v kateri je alegorično opisan Stalinov totalitarizem. Orwell je bil levičar in član Neodvisne delavske stranke, ki je po dogodkih v španski državljanski vojni bil zelo kritičen do Stalina in njegove različice komunizma.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Motiv roga in kopita na zastavi, ki jo opisuje roman, spominja na motiv srpa in kladiva.

Zgodba se začne na Graščinski farmi, kjer nezadovoljne živali po navdihujočem govoru Majorja, starega merjasca, izženejo kmeta Jonesa, ki jih samo izkorišča in jim ne pušča nobene svobode. Farmo preimenujejo v Živalsko, določijo himno, zastavo in ostale simbole ter 7 zapovedi - načel animalizma, katerega osnovna misel je bratstvo vseh živali. Državo vodijo prašiči, najinteligentnejše živali na farmi.

Debelinko skupaj z ostalimi začne graditi mlin na veter.

Odločijo se za volitve med kandidatoma Debelinkom in Napoleonom. Čeprav je sprva vse kot v pravljici si oblast kmalu nepošteno prisluži Napoleon in s psi izžene Debelinka, češ da jim samo škodi, pozneje ga tudi obtoži, da sabotira gradnjo mlina, ki ni nikoli dokončan. Postane tiran in začne spreminjati zapovedi, zdaj imajo največ pravic prašiči, ostale živali pa morajo trdo delati. Njegov sodelavec Minimus sestavi novo himno. Izmišlja si preteklost in laže živalim ter sodeluje z največjim sovražnikom živali - kmetom Jonesom. Farmo na koncu preimenuje nazaj v Graščinsko in ob kartanju se zabriše meja med ljudmi in prašiči, ki so med tem že začeli nositi frak in se postavili na zadnje noge.

Alegorija[uredi | uredi kodo]

Načela animalizma prikazujejo marksizem, Napoleonov režim pa Stalinov totalitarizem.

Osebe[uredi | uredi kodo]

Živali so zasnovane na resničnih osebah:

Prašiči[uredi | uredi kodo]

  • Napoleon - prašič, ki po uporu postane voditelj Živalske farme. Zasnovan na Stalinu, za vzdrževanje in vzpostavitev svojega režima uporablja vojsko devetih psov. Z njimi izžene svojega nasprotnika - Debelinka in straši druge živali. Postopoma iz animalizma ustvari totalitarizem in postane diktator.
  • Debelinko - prašič, ki se bori proti Napoleonu. Predstavljal naj bi Leva Trockija, je čustven intelektualec in ima, za razliko od svojega nasprotnika, dobre namene. Pridobi si naklonjenost in glasove večine živali, toda izženejo ga Napoleonovi psi (Trocki je bil izgnan v Mehiko, kjer je bil umorjen). Medtem ko je Trocki v obeh Orwellovih delih, Živalski farmi in 1984 prikazan kot sočuten, ga je Orwell pravzaprav sovražil zaradi njegovih teženj k nacionalizmu.
  • Minimus - pesnik, ki piše pesmi o Napoleonu, predstavlja Stalinove občudovalce zunaj in znotraj ZSSR, npr. Maksim Gorki
  • Stari major - zasnovan na Leninu in Marxu polni knjigo z navdihom. Je pozitiven lik, čeprav je trpel veliko manj od ostalih živali, ki ga spoštujejo zaradi njegove inteligence, starosti in izkušenosti. Orwell se je kot socialist strinjal z nekaterimi Marxovimi in Leninovimi načeli. Stari major alegorično prikazuje tudi moč govora s katero navdihne živali. Stari major tudi ni bil žrtev bivšega režima in predstavlja mlade generacije, ki so sovražile režim, v katerem pravzaprav nikoli niso živele.
  • Cvilko - javni govornik, zasnovan na Vjačeslavu Mihajloviču Molotovu in ruskemu časopisu Pravda, obrača besede, da bi opravičil Napoleonova dejanja. Z njim je Orwell prikazal rabo političnega jezika, ki »po nepotrebnem otežujejo razumevanje, medejo in dizorientirajo poslušalce«. Če se kljub temu pojavijo nasprotne trditve, jih opomni, da se ob neupoštevanju pravil lahko vsak trenutek vrne gospod Jones.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]