Žametasti goban

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Žametasti goban
Žametasti goban
Žametasti goban
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Boletus (goban)
Vrsta: B. erythropus
Znanstveno ime
Boletus erythropus
Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Boletus erythropus
mikološke značilnosti:
Pores icon.png 
tip himenija: pore
Convex cap icon.svg 

klobuk: izbočen

Adnate gills icon2.svg 

pritrditev himenija: priraščen

Bare stipe icon.png 

bet: gol

Olive spore print icon.png 

trosni prah: olivnozelen

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Choice toxicity icon.png 

užitnost: odlična


Žametasti goban ali žametni goban (znanstveno ime Boletus erythropus) je užitna goba iz rodu gobanov.

Opis[uredi | uredi kodo]

Žametasti goban spada v skupino gobanov, ki imajo bolj ali manj oranžno rdeče luknjice pod klobukom. Njegova značilnost je žametast klobuk, ki je sprva polkrožen, kasneje pa se zravna, a ostane izbočen in rumeno rdeči bet, ki nima mrežice. Mesnat klobuk pri odraslih primerkih doseže premer do 20 cm in je rdeče rjave barve, včasih pa tudi temnejših odtenkov. Stare gobe imajo klobuke pogosto mastne, kadar so mokri.

Pod klobukom je debela trosovnica, sestavljena iz navpičnih rumenih cevk, ki na prerezanih mestih pozelenijo. Luknjice so bolj ali manj rdeče, drobne, na pritisk pa prav tako pozelenijo. Pri zelo starih primerkih postanejo luknjice olivno zelene. V cevkah je olivno rjav trosni prah, trosi pa so vretenasti, veliki od 12 - 19 x 5 - 7 mikronov.

Bet doseže v višino od 6 do 15 cm in ima premer od 2 - 6 cm. Mlade gobe imajo trebušast bet, ki postane pri odraslih primerkih valjast. Na betu ni nikdar mrežice, posut pa je z rdečimi do rdeče-rjavimi luskicami ali pikami.

Meso teh gobanov je citronasto rumeno, na prerezu v trenutku pomodri, nato postane zeleno ter počasi posivi. Nima posebnega vonja in okusa.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Žametasti goban raste v mešanih gozdovih, na različnih podlagah, od pomladi do pozne jeseni. Najpogosteje raste na kislih tleh in v višje ležečih gozdovih. Je dokaj pogosta gobja vrsta, ki je pogojno užitna, kar pomeni, da jo je treba pred uporabo prekuhati ali prepeči. Za sušenje ni primeren.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]