Šurjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Šurjan
Шурјан
Surján
Pogled na novogradnjo cerkve Svete Katarine Aleksandrijske s starim zvonikom 2010
Šurjan is located in Srbija
Šurjan
Šurjan
Geografski položaj v Srbiji
Koordinati: 45°23′57″N 20°52′27″E / 45.39917°N 20.87417°E / 45.39917; 20.87417Koordinati: 45°23′57″N 20°52′27″E / 45.39917°N 20.87417°E / 45.39917; 20.87417
Država Srbija
Površina
 • Skupno 45 km2
Nadmorska višina 82 m
Prebivalstvo (popis 2002)
 • Skupno 330
 • Gostota 7 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 23254
Omrežna skupina 023

Šurjan (pred vojno tudi Vladičino selo, srbsko Шурјан, madžarsko Surján, nemško Schurjan, romunsko Şurian ) је naselje na območju občine Sečanj v Srednjebanatskem upravnem okraju v AP Vojvodini, Srbija. Po popisu prebivalstva Republike Srbije iz leta 2002 je bilo 330 prebivalcev; po popisu prebivalstva SFRJ iz leta 1991 pa je bilo 377 prebivalcev.

Opis naselja[uredi | uredi kodo]

Šurjan na banatskem zemljevidu iz časov Marije Terezije (1640-1680) nastal med leti 1769-72
Pravoslavna cerkev v Šurjanu

Leži tik ob romunski meji . Poleg teče reka Tamiš (madžarsko Temes, nemško Temesch, romunsko Timiş ), bogata z različnimi ribami, okolica pa z divjadjo: zato je možen lov in ribolov. Na zahodni strani je naselje Jaša Tomić, na jugozahodni strani pa Boka v Banatu, oddaljena po ozki asfaltni cesti 10 km, kamor se – razen prvih dveh razredov osnovne šole – vozijo otroci v šolo. Verouk imajo otroci v šurjanski šoli.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime je kraj dobil po upravniku pri nekem ogrskem grofu v Temišvaru z imenom József Surián. On je po izročilu osnoval vas. V Temišvaru obastajajo listine, ki dokazujejo, da je vas obstajala že v srednjem veku.

V vasi je vedno obstajala osnovna šola. Prednji del so uporabljali za katoliško molilnico in je bila napravljena iz zbitega blata. Lani (2009) so jo podrli, da bi zraven zgradili prvo katoliško cerkvico, posvečeno – kot je bila prej kapela – sveti Katarina Aleksandrijski ali Sinajski, ki ima god 25. novembra. Naselje so duhovno oskrbovali salezijanci ljubljanske inšpektorije od leta 1980 do 1992 iz Mužlje pri Zrenjaninu.

V vasi obstaja tudi pravoslavna cerkev svetega Jurija (žegnanje 6. maja). Danes je približno polovica katoličanov (Madžari), in polovica pravoslavcev (Srbi). V kraju je bila tudi močna nemška manjšina, ki jo je po drugi svetovni vojni doletela tragična usoda Podonavskih Nemcev, ki se imenujejo tudi Donauschwaben.

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je Шурјан, živi 266 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 41,6 let (39,5 pri moških in 44,2 pri ženskah). Naselje ima 121 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,73.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija
Leto Št. prebivalcev
1921 759
1931 821
1948 682
1953 807
1961 734
1971 483
1981 406
1991 377 377
2002 333 330
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
145 43,93%
Madžari
  
140 42,42%
Romi
  
9 2,72%
Jugoslovani
  
9 2,72%
Slovaki
  
2 0,60%
Romuni
  
2 0,60%
Makedonci
  
2 0,60%
Hrvati
  
1 0,30%
Neznano
  
0 0,0%



Knjige[uredi | uredi kodo]

  1. Slobodan Ćurčić, Broj stanovnika Vojvodine, Novi Sad, 1996.
  2. Msgr. Erős Lajos, Adalékok a Zrenjanini-Nagybecskereki Egyházmegye történetéhez, 1993. (Additamenta ad historiam Diocesis Zrenjaninensis-Nagybecskerekensis)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]