Štoparski vodnik po galaksiji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Štoparski vodnik po galaksiji  
H2G2 UK front cover.jpg
Avtor Douglas Adams
Država Velika Britanija
Jezik Angleščina
Založnik Pan Books
Datum izida 1979
Žanr Znanstvena fantastika, Komedija
Knjiga je del zbirke/serije
Naslednik Restavracija ob koncu Vesolja
Klasifikacija

Štoparski vodnik po galaksiji (angleško The Hitchhiker's Guide to the Galaxy; izdana 1979) je bila prva knjiga Douglasa Adamsa iz serije petih knjig istoimenske zbirke. Sam se ni zavedal, kakšen uspeh bo knjiga doživela in s to knjigo je Adams dobesedno zaslovel čez noč.

Posebnost knjige so premeteni in izredno smešni dialogi, katerih je polna. S tem knjiga zagotavlja ure zabave in veliko vrednost ponovnega prebiranja.

Po knjigi je posnet tudi film Štoparski vodnik po galaksiji.

Kratka vsebina[uredi | uredi kodo]

Vse se je začelo s hišo. Arthur Dent, tipičen Anglež, se zjutraj zbudi in ugotovi, da mu hočejo porušiti hišo, da bi naredili prostor za obvoznico. Med tem ko poskuša to preprečiti pa ga prijatelj Ford Prefect povabi v bližnjo gostilno, kjer mu razkrije, da bo Zemlja v desetih minutah uničena zaradi gradnje hiperprostorske obvoznice. V nekaj trenutkih se Arthurju življenje obrne na glavo, znajde se na krovu vogonskega gradbenega ladjevja s prijateljem, za katerega izve da je z Betelgeze. Ko ju vogoni vržejo z ladje, »naštopata« Zlato srce, vesoljsko ladjo, ki deluje na neverjetnosti pogon. Na njej sta Fordov stari prijatelj in predsednik Galaksije Zaphod Beeblebrox ter Arthurjeva znanka z zemlje Trillian. Na krovu pa je tudi Marvin, robot z vgrajenim PČO(prave človeške osebnosti). Je depresiven in spravlja v slabo voljo tudi vse okrog sebe. Ima »možgane v velikosti planeta«, vendar ga uporabljajo za najpreprostejše naloge, kar ga še bolj zamori. S pomočjo ladijskega računalnika Edija, ki vse spravlja ob živce, se odpravijo iskat bajeslovni planet Magratejo, kjer naj bi izdelovali planete. Tam odkrijejo, da je zemlja nastala po naročilu miši in da so miši tudi upravljale z njo. Bila naj bi ogromen računalnik, ki išče vprašanje na dokončen odgovor o vesolju, življenju in sploh vsem. Tik pred odkritjem vprašanja pa so Zemljo uničili. Del tega računalnika so tudi živa bitja. Med njimi je Arthur edini preživel, zato naj bi bilo vprašanje zapisano v njegovih možganih. Miši, ki imajo še nekaj upanja, da odkrijejo vprašanje, zato hočejo njegove možgane, v zameno pa mu ponudijo umetne. To jim preprečijo policija, ki vdre na Magratejo in išče Zaphoda in Zlato srce. Da bi ga prijeli mu prepreči Marvin, ki se poveže s policijsko ladjo, da bi se pogovarjal z njo, vendar jo s tem pripravi do samomora..

Navedki[uredi | uredi kodo]

  • »Odlično! Nekdo naju skuša ubiti!«
»Odlično.«
  • »A ne veš, kaj to pomeni?«
»Ja. Da bova umrla.«
  • »Že, toda razen tega.«
»Razen česa?«
  • »Pomeni, da sva na sledi nečesa pomembnega!«
»Kako hitro se lahko spraviva s te sledi?«
  • »Čas je, če smemo tako reči, kraj, kjer se človek lahko zgubi na najzoprnejši možni način ...«
  • »Na koncu so ga zatolkli nedeljski popoldnevi: tisti strašni brezup, ki se začne tam ob 14.55, ko se zaveste, da imate za ta dan kopeli že čez glavo, da lahko buljite v časopis, kolikor hočete, pa ne boste uspeli prebrati članka do kraja in tudi sicer verjetno nikoli ne boste potrebovali revolucionarne nove metode za cepljenje sadnega drevja ...«

Glej tudi[uredi | uredi kodo]