Štefan Kühar (duhovnik)
| Štefan Kühar (duhovnik) | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 28. avgust 1887 Gradišče |
| Smrt | 1. januar 1922 (34 let) Beltinci |
| Državljanstvo |  Cislajtanija.svg){kind=small} SHS |
| Poklic | pisatelj, politik, župnik, duhovnik |
Štefan Kühar ml., (madžarsko Kühár István), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj. * 20. avgust 1887, Gradišče; † 1. januar 1922, Beltinci.[1]
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Rodil se je Jožefu Küharju in Katarini Gomboc. Njegov brat Janoš Kühar je bil zaveden slovenski duhovnik v Slovenskem Porabju.[2] Obiskoval je madžarsko ljudsko šolo, gimnazijo je obiskoval v Kisegu in bogoslovje v Sombotelu. Posvečenje je prejel 29. julija 1911. Njegovi kaplanski mesti sta bili na Tišini in v Beltincih. Tam je postal med prvo svetovno vojno župnik. [1]
V Marijinem listu je objavil v letih 1913 in 1914 daljši opis romanja v Tours, kamor je odšel v skupini duhovnikov, ki so šli po relikvije svetega Štefana.[1]
Že pred vojno je bil dejaven v Slovenski lüdski stranki, ki je bila del Slovenske ljudske stranke.[2] Že pred razpadom Avstro-ogrske je dejaven kot iskren Slovenec in Jugoslovan. Zagotovilo za narodni obstoj Prekmurcev je videl v Wilsonovi ideji o samoodločbi narodov.[1] Leta 1918 je Budimpešta Slovencem v Slovenski krajini ponudila avtonomijo. Klekl je zasnoval program avtonomije, ki ga je podpisal tudi Kühar.[2]
Kraljevina SHS je 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. Prvo slavje je bilo v Beltincih in na njem je sodeloval tudi Kühar. Politiki in uradniki Krajevine SHS so ga cenili kot točnega in zanesljivega sodelavca, prav tako tudi delegacija pri razmejitveni komisiji leta 1921.[1]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Šlebinger, Janko. »Kühar, Štefan mlajši«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Források a Muravidék Történetéhez [Viri za zgodovino Prekmurja]. Zv. 2. Szombathely-Zalaegerszeg. 2008. ISBN 978-963-7227-19-6.
