Špehovka (jama)
Za slovensko sladico glej Špehovka.
| Špehovka | |
|---|---|
 | |
  Špehovka | |
| Lokacija | blizu Završ, Slovenija |
| Koordinate | 46°24′55.8″N 15°10′22.08″E / 46.415500°N 15.1728000°EKoordinati: 46°24′55.8″N 15°10′22.08″E / 46.415500°N 15.1728000°E[1] |
| Globina | 7 m |
| Dolžina | 91 m |
| Geologija | apnenec |
| Dostop | odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom |
| Register | e-kataster jam #509[1] |
Završe - Arheološko območje jama Špehovka | |
| Lega | Občina Mislinja |
| RKD št. | 888 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 3. marec 1994 |
Špehôvka je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Završe pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju.
Pod vodstvom Srečka Brodarja so malo pred pričetkom 2. svetovne vojne v jami Špehovki izvajali arheološke raziskave in odkrili kamnito orodje iz mlajše kamene dobe, harpuno in šilo iz medvedove kosti, ki jih danes hrani Arheološki muzej Celje.[3] Na ta račun je bila jama leta 1994 razglašena za nepremični spomenik lokalnega pomena.[4] Širše območje soteske Huda luknja s tremi jamami je zavarovano kot naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Špehovka«. e-kataster jam. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Pridobljeno 21. novembra 2014.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 888«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Zgodovinski pregled Občine Mislinja«. Občina Mislinja. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2014. Pridobljeno 21. novembra 2014.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 888«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Špehovka (jama).
