Šparta
- Za mesto glej Šparta (mesto)
| Šparta Σπάρτη |
|||||
|
|||||
 Ozemlje Šparte
|
|||||
| Glavno mesto | Šparta | ||||
| Jeziki | dorščina | ||||
| Religija | grški politeizem | ||||
| Vlada | oligarhija | ||||
| Zgodovinsko obdobje | klasika | ||||
| - | Peloponezijske vojne | 431 pr. n. št. - 404 pr. n. št. 11. stoletje pr. n. št. | |||
| - | Bitka pri Termopilah | 480 pr. n. št. | |||
| - | ukinitev | 195 pr. n. št. | |||
| Valuta | železne ploščice | ||||
Špárta (grško Spárte (Σπάρτη); tudi Spárta) je bila starogrška mestna država, ki jo je ustanovilo grško pleme Dorcev. V času klasične Grčije je bila Šparta najvplivnejša mestna država na Peloponezu, obsegala je vso Lakonijo in Mesinijo. Po moči so s Šparto bile med grškimi polisi primerljive le Atene.
Današnja Šparta leži nekaj kilometrov od lege antičnega mesta.
Vsebina |
Etimologija [uredi]
V dorščini se Šparta imenuje Spárta (Σπάρτα), v atiški grščini pa Spartē (Σπάρτη). Pojem »špartanske vzgoje« se še danes uporablja kot idiom za skrajno strogo, vojaško vzgojo.
Špartanska družba [uredi]
Šparta je bila vojaška država. Že ob rojstvu so pustili živeti le krepkim otrokom (šibke so vrgli v prepad). Dečke od 8 do 20 let so urili v posebnih zavodih. Dobivali so le pičlo hrano, hodili bosi in goli, saj so imeli samo ogrinjalo, ki jim je poleti in pozimi služilo kot obleka, ponoči pa kot odeja. Pogosto so jih tudi tepli, a so morali vse to prenašati molče. Špartanski vojaki so se bojevali tesno skupaj in s ščitom branili svojega soseda. Ker so živeli ves čas skupaj, so bili pogosto veliki prijatelji in včasih tudi ljubimci, zato so zvesto branili drug drugega. Nosili so dolge lase, ki so bili znak poguma.
Politična ureditev [uredi]
Na čelu države sta bila dva kralja, ki sta določala enakopravno. Poveljevala sta vojski, skrbela za verske obrede, javne poti in reševala pravne probleme. Njuno oblast so omejevali eforji.
Geruzijo (svet starešin) so sestavljali kralja in 28 članov (gerontov), starih nad 60 let in izvoljenih dosmrtno. Geruzija je pripravljala zakone za ljudski zbor - apelo.
Člani Apele (zbora) so bili vsi moški Špartanci, stari nad 30 let. O predlogih niso smeli razpravljati, zato je apela z vzklikanjem potrjevala ali zavračala zakonske predloge geruzije. Lahko je razglasila vojno in določila kralja, ki je vodil vojsko. Iz apele so volili člani geruzije in eforje.
Eforji so nadzorovali politični sistem države. Njihov mandat je trajal eno leto. Za eforja so bili lahko izvoljeni le enkrat v življenju državljani, starejši od 30 let. Eforji so bili vrhovni sodniki, preganjali so nezaželene tujce, imeli so pravico do kaznovanja in nadzorovanja kraljev, napovedovali so vojne in sklepali mir. Da so lahko nekaznovano pobijali helote, so jim eforji vsako leto napovedali vojno. Od 5. stol. pr. Kr. so bili najpomembnejša politična sila v državi.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- Chrisp, Peter (2008). E.raziskovalec: Stara Grčija. Ljubljana: Mladinska Knjiga. COBISS 239256832.
- Morris, Neil (2005). Ilustrirana zgodovina sveta. Radovljica: Didakta. COBISS 220386304.
