Škržna brazda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prikaz škržnega črevesa; 1–4: škržni žepi na notranji strani in škržne brazde na zunanji strani, I–IV: škržni loki

Škržna (branhialna) brazda je eden od štirih parnih ugreznin, podobnih jarkom, v ektodermu nad škržnim črevesom pri zarodku.[1] Ležijo nasproti škržnim žepom, med škržnimi žepi in brazdami p se tvori pet škržnih lokov.[2]

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Na škržnem črevesu se pojavijo štiri ektodemalne škržne brazde v petem tednu zarodkovega razvoja:[2]

  • odzadnji del prve škržne brazde prodre v mezenhim in tvori zunanji sluhovod, vrhnjica (epitelij) na dnu zunanjega sluhovoda pa sodeluje pri nastanku bobniča;
  • mezenhim druge škržne brazde se aktivno razmnožuje in prerašča tretjo in četrto škržno brazdo. Druga škržna brazda se združi z epikardnim grebenom in na ta način druga, tretja in četrta škržna brazda izgubijo stik z zunanjostjo. Nastane prehodna votlina, imenovana cervikalni sinus, ki jo pokriva ektodermalna vrhnjica. Cervikalni sinus kasneje največkrat izgine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=brazda[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 11. 2013.
  2. 2,0 2,1 Petrovič D. Razvoj škržnih (branhialnih) organov. MED RAZGL 2002; 41: 63–74.