Šentviška planota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Plečnikova cerkev na Ponikvah

Šentviška planota, ki se vzpenja nad ozkima in vijugastima dolinama Idrijce in Bače ob južnem vznožju Julijskih vrhov, je del Tolminske. Njen razgiban osrednji del je prepreden s številnimi asfaltiranimi in makadamskimi cestami. Po travnikih in gozdovih pa so speljane steze.

V teh krajih je mnogo naravnih, kulturnih, etnoloških in drugih zanimivosti. Še zlasti je planota vabljiva za kolesarje. Le vzpon na 700 metrov nadmorske višine iz Slapa ob Idrijci, ali iz Klavž v Baški grapi, je s kolesom precej naporen.

Na planoti v dvanajstih naseljih živi okoli 800 domačinov, med katerimi se mnogi ukvarjajo z živinorejo. Osrednja točka najstarejšega in tudi glavnega naselja Šentviške gore je baročna cerkev Sv. Vida, sedež že leta 1192 šentviškogorske prafare. Njeno notranjost krasijo oltarji iz 18. stoletja in freske slikarja Toneta Kralja.