Šahovska notacija

Šahovska notacija je zapis, ki se uporablja za zapisovanje in tolmačenje šahovskih partij.

Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Šahovska notacija se je v zgodovini razvijal počasi. V zgodnjem devetnajstem stoletju so šahovske partije še vedno zapisovali v celih stavkih, zato so notirane le redke partije pred letom 1800. Postavitev dame na polje g3 v tretji potezi (3.Dg3) so opisovali približno tako: »Potem je njegova visokost v tretjem premiku pripeljala kraljico v tretjo hišo pred konjskega kmeta.«

Leta 1737 je šahovski problemist, šahist in pisec šahovskih knjig Philip Stamma v svoji knjigi komponiranih šahovskih problemov predstavil šahovsko notacijo, ki jo danes imenujemo algebraična. Njegov način zapisovanja potez je bil skoraj enak današnjemu s poimenovanjem vrst od 1-8 in linij a-h. Edina razlika je v poimenovanju različnih figur, ki jih je poimenoval glede na njihovo začetno postavitev. Tako je npr. trdnjavo označil kot H (ker na začetku stoji na polju h1). Njegov način notacije so lahko brali in zapisovali enako vsi pismeni, ne glede na jezik, ki so ga uporabljali, kar pa se je kasneje na žalost spremenilo. Vendar pa se s sodobnejšim grafičnim prikazom figur njegova mednarodna zamisel vrača.

Šahovske notacije[uredi | uredi kodo]

Šahovske notacije se torej delijo na starejše opisne notacije, najbolj razširjena je standardna algebraična notacija, ki je lahko tudi v dolgi obliki, koordinatna notacija, ter dopisna notacija. Za shranjevanje partije v računalniški obliki pa se uporablja zapis PGN, ki temelji na standardni algebrski šahovski notaciji in poleg zaporedja potez vsebuje še druge podatke o igri.

Primer partije v vseh notacijah (vključno s standardno algebrsko notacijo z grafičnimi simboli):

Standardni   Koordinatni   Opisni     Dolgi         Dopisni       
1. e4 e5     e2-e4 e7-e5  P-K4 P-K4   e2-e4 e7-e5   52-54 57-55
2. Sf3 Sc6   g1-f3 b8-c6  N-KB3 N-QB3 Sg1-f3 Sb8-c6 71-63 28-36
3. Lb5 a6    f1-b5 a7-a6  B-N5 P-QR3  Sf1-b5 a7-a6  61-25 17-16
4. Lxc6 dxc6 b5-c6 d7-c6  BxN QPxB    Lb5xc6 d7xc6  25-36 47-36
5. d3 Lb4+   d2-d3 f8-b4  P-Q3 B-N5ch d2-d3 Lf8-b4+ 42-43 68-24
6. Sc3 Sf6   b1-c3 g8-f6  N-B3 N-B3   Sb1-c3 Sg8-f6 21-33 78-66
7. O-O Lxc3  e1-g1 b4-c3  O-O BxN     O-O Lb4xc3    51-71 24-33

Po sedmih potezah nastane tale pozicija:

Položaj po 7... Lxc3

Nastalo pozicijo lahko poleg (najbolj uporabne) grafične notacije (zgoraj) zapišemo tudi v notaciji FEN oz. EPD:

r1bqk2r/1pp2ppp/p1p2n2/4p3/4P3/2bP1N2/PPP2PPP/R1BQ1RK1 w kq - 0 8

ali pa kar naštejemo figure:

beli: Kg1,Dd1,Sf3,Lc1,Ta1,f1,Pa2,b2,c2,d3,e4,f2,g2,h2
črni: Ke8,Dd8,Sf6,Lc3,c8,Ta8,h8,Pa6,b7,c6,c7,e5,f7,g7,h7

Na Usenetu in tekstovni elektronski pošti pa je uporaben tudi zapis ASCII, ki pa ga je obvezno potrebno pregledovati v enakokoračni pisavi (npr. Courier New)

   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 8 | T*|   | L*| D*| K*|   |   | T*|
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 7 |   | P*| P*|   |   | P*| P*| P*|
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 6 | P*|   | P*|   |   | S*|   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 5 |   |   |   |   | P*|   |   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 4 |   |   |   |   | P |   |   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 3 |   |   | L*| P |   | S |   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 2 | P | P | P |   |   | P | P | P |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 1 | T |   | L | D |   | T | K |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
     a   b   c   d   e   f   g   h

Obstaja precej programov, s katerimi lahko pretvarjamo notacije v različne oblike.