Šahovska študija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Šahovska študija ali samo študija je šahovska naloga, ki sicer spada v problemski šah, vendar za razliko od problemov tukaj ni predpisano število potez. Študije so običajno v obliki končnice, naloga pa zahteva dobitek ali remi.

Študije so podobne šahovskim problemom, običajno jih imamo za zvrst problemskega šaha. Medtem pa, ko so naloge problemskega šaha praviloma že na pogled umetno sestavljene pozicije, študije pogosto izgledajo kot del običajne šahovske končnice. Kot pri problemih, velja da je študija dobra, če ima eno samo rešitev.

Študije so se pojavile že v rokopisih iz 9. stoletju, seveda so takrat še veljala pravila šatrandža, predhodnika šaha. V 15. in 16. stoletju sta bila znana šahista in tudi sestavljavca študij in problemov Lucena in Damiano. Zgodnje študije so sicer imele nepotrebne figure, ki ne nastopajo v rešitvi, dajejo pa pozicijei izgled običajne šahovske partije. Prva knjiga, ki uporablja izraz študija je Chess Studies iz leta 1851, izdala sta jo Josef Kling in Bernhard Horwitz. Konec 19. stoletja sta sestavljalca A. A. Troitzky in Henri Rinck dvignila študijo na visoko raven.

Richard Réti
Ostrauer Morgenzeitung, 4. 12. 1921
Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Beli vleče in remizira.

Mnogi sestavljalci kot Troitzky, Rinck, Genrikh Kasparyan so bili znani predvsem kot problemisti, po drugi strani pa so (bili) tudi močni igralci šaha uspešni sestavljalci: Emanuel Lasker, Richard Réti in Jan Timman.

Primer na desni, ki ga je komponiral Réti, je ena najslavnejših študij. Naloga zahteva od belega, da remizira in na prvi pogled izgleda nemogoča, saj beli kralj nikakor ne more ujeti črnega kmeta (1. Kh7 h4 2.Kh6 h3 itn.) medtem, ko črni enostavno vzame belega kmeta, če skuša promovirati.

Beli pa lahko izkoristi paradoksalno lastnost šahovnice: pot kralja po diagonali in po liniji je enaka, osem potez, čeprav je diagonala geometrijsko daljša kot linija. Ta ideja je tudi rešitev naloge. Beli se premika po diagonali in skuša ujeti črnega kmeta, hkrati pa se bliža svojemu kmetu: 1.Kg7! h4 (1...Kb6 2. Kf6! h4 3.Ke5!) 2.Kf6! Kb6 (če 2...h3, potem 3.Ke6 h2 4.c7 Kb7 5.Kd7 in beli promovira) 3.Ke5! Sedaj lahko črni vleče 3...Kxc6, beli pa s 4.Kf4 ujame črnega kmeta, če pa črni drvi proti kraljici 3...h3 pa beli z 4.Kd6 istočasno promovira svojega kmeta. V vsakem primeru je rezultat remi.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]