Čupa
Čupa (tudi čopa), it. Zopolo, je tip ozkega in dolgega lesenega čolna, izdolbenega iz debla (monoskil).
Je prvo slovensko plovilo, ki so ga uporabljali na morju, toda samo ob bregu, ne pa tudi na odprtem morju. Iztesali so ga naši predniki, ki so se naselili na ozemlju Tržaškega zaliva in približno 1200 let, vse do druge svetovne vojne, pluli ob bregovih zaliva, od Trsta pa vse do ustja reke Soče.
Sprva so iz čup verjetno ribarili s trnki in harpunami. Iz zgodovinskih virov pa vemo, da so kasneje začeli uporabljati mrežo, ki so jo s posebnimi koli zakoličili v dno, na koncu pa je bila mreža zavita. Ravno v tem zavitem delu se je nabralo največ rib, predvsem cipljev, ki so jih ribiči na čupah pobirali dvakrat na dan. Taka mreža je bila postavljena tudi na mestu kjer danes stoji grad Miramar.
Vsebina |
Značilnosti [uredi]
Čupe so izdelovali iz lesa mediteranskega bora, ki je bil takrat zelo razširjen na obali. Podobna je prazgodovinskim drevakom, zato se sklepa, da so jo že zgodaj uporabljali za ribolov v Tržaškem zalivu in ob obalah Istre ter Dalmacije. Posebnosti čupe so razmerje med dolžino in širino, železen ročaj na premcu, plovilo je brez jadra, glavni vesli sta bili položeni na dolg lesen lok. Življenjska doba čupe je bila okoli pol stoletja.
Zgodovina [uredi]
Na jadranski obali je čupa izpričana od 12. stoletja, na slovenski od 1621. Do 2. svetovne vojne so čupo uporabljali na nabrežinskem Bregu. Ribiči so jih tesali doma in splavljali v Sesljanu, Grljanu ali Barkovljah.
Izmed originalnih sta ohranjeni samo dve čupi:
- čupa "Maria", zgrajena v Nabrežini leta 1890, ohranjena v Slovenskem etnografskem muzeju ;
- čupa "Lisa", zgrajena v Nabrežini leta 1882, ohranjena v skladišču tržaške občine, v okviru zbirke Henriquez.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- Ivanič Martin, Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija, Ljubljana 2011: Mladinska knjiga (COBISS)